V nadaljevanju so po abecednem redu navedeni izrazi in pojmi, ki
se pojavljajo pri konjskih dirkah.
DOKONČNI VRSTNI RED Uradni vrstni red, ki so
ga potrdili sodniki in je podlaga za izplačilo
napovedi.
FORMA Uvrstitve, ki jih je konj dosegel do
dirke, v kateri nastopa. Rezultati si sledijo od najnovejšega do
najstarejšega (od leve proti desni). Številka v oklepaju predstavlja
leto. Številka brez oklepaja predstavlja doseženo mesto konja v
dirki. 0 pomeni, da je zasedel 10. mesto oz. slabše, D pa pomeni
diskvalifikacijo. Črka ob številki pomeni disciplino (A – attelé –
kas v sulkiju, M – monté – kas pod sedlom, P – plat – ravni galop, S
– steeple - zapreke, H – haie – šibje, C – cross country –
kros).
Primer: 2a 3m 0m (16) 1a 5m Da : V zadnjem
nastopu je konj tekmoval v kasu v sulkiju in dosegel drugo mesto, v
predzadnjem nastopu je tekel v kasu pod sedlom in dosegel tretje
mesto, v tretjem nastopu v letu 2017 pa se ni uvrstil, kar pomeni,
da je bil slabši kot 9., zato ima za ta nastop številko 0. V zadnjem
nastopu v letu 2016 je tekmoval v kasu v sulkiju in zmagal, pred tem
je bil peti v kasu pod sedlom, najstarejši nastop, ki je naveden, pa
se je za tega konja končal z diskvalifikacijo, tekmoval je v kasu v
sulkiju.
FOTOFINIŠ V trenutku prihoda v cilj
fotocelice posnamejo konje in dobimo ciljno sliko. Ta posnetek
uporabijo sodniki za določanje ustreznega vrstnega reda, še posebej,
ko je razlika med konji zelo majhna.
GALOPSKE DIRKE Z OVIRAMI Galopske dirke z
ovirami delimo na dirke čez šibje (haies, hurdles), kjer so ovira
manjše in podobne, ter na steeple-chase, kjer so ovire bolj
raznolike. Pri dirkah čez šibje konji ovire hitro preskočijo, medtem
ko so ovire pri steeple-chaseu zahtevnejše – so višje in trdnejše od
šibja, zaradi česar mora konj skočiti precej bolj v višino, med
drugim pa vključujejo tudi reke, ki zahtevajo daljše, napornejše
skoke. Tretja vrsta so kros dirke (cross-country), ki potekajo po
precej bolj razgibanem terenu in zahtevajo od udeležencev veliko
tehničnega znanja in izkušenj. Galopske dirke z ovirami
predstavljajo približno četrtino vseh galopskih dirk v Franciji.
Galopske dirke z ovirami so daljše od ravnih galopskih dirk in
konji, ki v njih nastopajo, so v veliki večini primerov trenirani
izključno za to vrsto dirk. Jahači v galopskih dirkah z ovirami so
težji od tistih v ravnih galopskih dirkah, saj morajo zaradi
zahtevnosti teh dirk imeti večji nadzor na konjem.
HENDIKEP Pri galopskih dirkah je hendikep
teža (tudi pri kasaškem jahanju), medtem ko je pri kasaških dirkah v
sulkiju hendikep distanca, kar pomeni, da boljši konji nosijo večjo
težo oz. štartajo z določenim dodatkom na štartu (recimo 25 metrov),
pri čemer je cilj, da imajo vsi udeleženci kar najbolj izenačene
možnosti v dirki. V galopskih dirkah s hendikepom težo določi
hendikeper, upošteva tako zaslužek kot dotedanje rezultate konja.
Tako določena številka se imenuje vrednost hendikepa. Načeloma
velja, da dodaten kilogram teže ustreza dolžini konja, kar pomeni,
da lahko zaradi dodatnega kilograma konj izgubi dolžino prednosti
pred sotekmovalcem. Vrednost teže v galopskih dirkah s hendikepom
zajema težo jockeyja z opremo in vrednost hendikepa.
HLEV Hlev ima dvojni pomen. Pomeni stavbo, v
kateri so nastanjeni konji, hkrati pa se lahko nanaša tudi na
lastnike konj. V primeru družbe oz. večjega števila lastnikov se ime
pogosto začne z Ecurie, kar v francoščini pomeni hlev. Kadar v isti
dirki tečejo konji iz istega hleva, tj. od istega lastnika, so
označeni z isto črko abecede tik za imenom (A, B, C, ...), jahači
oz. vozniki pa imajo za lažjo prepoznavo kapo drugačne barve ali
lento (trak preko ramena). Konji, ki tečejo za iste barve, tj.
istega lastnika, imajo na stavnici isto kvoto v primeru zmage.
Stavec dobi izplačan dobitek stave na zmagovalca, tudi če je zmagal
drugi konj iz hleva, ne nujno tisti, na katerega je stavil. To velja
samo za stavo na zmagovalca dirke.
JOCKEY Profesionalni jahač v galopskih
dirkah.
KAPA Je del opreme jahača ali voznika, ki si
jo ta nadene na čelado. Kapa je v registriranih barvah
lastnika.
KASTRAT Kastriran konj. Kastrirani konji so
manj agresivni do ostalih konj, prav tako postanejo nedovzetni za
kobile. Številne žrebce kastrirajo, da bi postali mirnejši in
ubogljivejši.
KOBILA Odrasla samica
konja.
KONJ, KI NE DIRKA Konj, ki ne bo nastopil v
dirki. Konj je uradno vpisan v program, vendar se najkasneje pred
startom dirke zabeleži, da je odsoten in stave niso možne. V primeru
vplačil na konja, ki na koncu ne nastopi v dirki, so možna povračila
v skladu s pravili za določeno vrsto stav. Konj je lahko odsoten,
ker se trener odloči, da ne more tekmovati (v večini primerov gre za
višjo silo – poškodba konja, težave na tekmovalni dan ipd.), to
odločitev pa lahko sprejme tudi veterinar ali štartni sodnik (konj
ne želi startati oz. ne želi vstopiti v štartne bokse, konj dvakrat
razveljavi start – pri kasaških dirkah ipd.).
KONTROLIRANI GALOP Kontrolirani galop je
hitrejši od kasa, a še vedno počasnejši od galopa. Hitrost pri
kontroliranem galopu je med 16 in 27 kilometri na uro. Galoperji se
pred dirko ne ogrevajo, ampak jih samo veliko sprehajajo, tik pred
štartom pa se v kontroliranem galopu odpravijo do štartnih boksov in
to je praktično edina priložnost za stavca, da vidi konja v
hitrejšem gibanju pred samo dirko in oceni, ali je konj miren,
živčen, dekoncentriran itd.
KVALIFIKACIJA Vsak kasač, ki želi tekmovati v
dirkah, se mora pred tem kvalificirati. To pomeni, da mora preteči
določeno razdaljo (v Franciji 2000 metrov) v času, ki je določen za
njegovo starost. Čas se razlikuje za kvalifikacije za kas v sulkijih
in za kas pod sedlom – kvalifikacijski čas za kas pod sedlom je za
pol sekunde počasneje kot za kas v sulkijih. Konji, ki se
kvalificirajo za kas v sulkijih, lahko tečejo tudi pod sedlom,
obratno pa ni mogoče. Uspešno se kvalificira med 40 in 45 % konjev
ene generacije.
KVOTA Da dobimo pričakovani znesek v primeru
dobitne stave, moramo pomnožiti osnovni vložek (denimo 1 evro) s
kvoto. Pri totalizatorju, kjer se skupni znesek vplačil razdeli med
stavce z dobitno kombinacijo, nižja kvota pomeni več vplačil na
določenega konja in obratno. Primer: Pri kvoti 6,5 na
zmagovalca, ki je izražena za vplačilo 1 evra, v primeru, da konj,
na katerega smo stavili 1 evro, zmaga, dobimo 6,50 evra. Če bi na
tega konja stavili 2 evra, bi dobili 13 evrov
itd.
LASTNIK Lastnik je fizična ali pravna oseba,
ki ima v lasti del ali celoto konja in je kot tak zaveden pri
galopski oz. kasaški zvezi.
MRTVA DIRKA Ko dva ali več konjev pride
hkrati v cilj, konji so tako blizu, da niti s fotofinišem ni mogoče
določiti vrstnega reda in posledično zasedejo isto mesto. Nagrada se
v enakovrednih deležih razdeli med vse udeležence, ki so hkrati
pritekli v cilj.
NAGRADNI SKLAD Denarna vsota, ki je namenjena
lastnikom konjev, uvrščenih na nagrajena mesta, tj. tistim, ki v
kasaških dirkah z najmanj osem udeleženci zasedejo prvih sedem mest,
v dirkah z manj kot osem udeleženci je predvidenih nagrad za eno
manj kot je prijavljenih konj. Pri galopskih dirkah se nagrade
razdeli prvim petim (prvim sedmim v primeru, da je dirka podlaga za
stavo Super Plus), v primerjavi s kasaškimi dirkami se malce
razlikujejo tudi odstotki za določeno mesto. Višina nagrade za
posamezno mesto je določena v propozicijah.
OSKRBNIK Konjar oz. delavec v hlevu
določenega trenerja, ki vsakodnevno skrbi za konja – ga hrani in
čisti, pomaga pri treningu, čisti hlev, ga pripravi in spremlja na
dirke, trener mu lahko da tudi možnosti, da konja vozi oz. jaha v
dirki itd. Pogosto skrbi za določeno število
konj.
PLAŠNICE Del opreme, ki omeji konjev pogled.
Njihov glavni namen je, da se konju zoži vidno polje, zaradi česar
ostane bolj skoncentriran na dirko in ga voznik oz. jahač lažje
vodi. Uporablja se denimo za bolj plašljive konje, za konje, ki se
ne držijo linije, pri številnih pa za spodbudo, da tečejo hitreje.
Obstaja več različnih vrst – zaprte, polodprte, pritrjene na
masko, ... Pri galoperjih so posebej označene na programu, kot
dodatna informacija za stavca.
PODKOVANJE V kasaških dirkah lahko konj teče
podkovan na vse štiri noge, podkovan samo na zadnje noge, podkovan
samo na sprednje noge ali nepodkovan oz. rečemo tudi, da konj teče
bos. Način podkovanja mora trener javiti najkasneje do razglasitve
tekmovalcev za določeno dirko (običajno 48 ur pred dirko). Način
podkovanja je označen v programu, pri čemer za konje, ki nimajo
nobene oznake velja, da tečejo podkovani na vse štiri noge.
Nepodkovani konji naj bi v dirko šli z večjim poudarkom na
rezultat, saj so načeloma hitrejši od podkovanih. To pomeni, da
razne dirke za trening (recimo vrnitvena dirka – fr. rentree), konji
ponavadi tečejo s podkvicami. Nekateri konji pa kljub zgoraj
navedenemu zaradi specifičnosti svojega kasa potrebujejo posebno
podkovanje, zato nikoli ne tečejo bosi.
POVEZANI KONJI Povezani konji so
tisti na napovedni listi deklarirani kot povezani in so
označeni z enako črko (npr. konji lastnika XY s črko A, konji
lastnika YZ s črko B, konji iz istega hleva s črko
C, itd….)
PROPOZICIJE Skupek podatkov o vrsti dirke, ki
opredeljuje tudi, kateri konji se lahko prijavijo v dirko.
Propozicije opredeljujejo vrsto dirke (mednarodna, evropska,
nacionalna ...), kateri konji se lahko udeležijo dirke (starost,
spol, zaslužek ...), višino in razdelitev denarnih nagrad, dolžino
dirke, morebitne dodatke in popuste, način štarta (avtoštart ali iz
obrata), točkovanje, žreb ali kakršno koli drugo
določilo.
RAVNA GALOPSKA DIRKA Galopska dirka za
čistokrvne konje brez ovir in vzponov, ovinki so možni. Cilj vsakega
tekmovalca je, da prvi prečka ciljno črto. Razdalje so različne, od
900 do 4000 metrov, najpogostejše so med 1600 in 2400 metrov, zadnja
velja za klasično razdaljo te discipline.
SODNIŠKI POSVET Postopek, ki ga sproži
sodniški zbor nemudoma po koncu dirke. Sodniški zbor se za to odloči
v primeru, kadar med dirko pride do dogodka, zaradi katerega je konj
potencialno lahko diskvalificiran (oviranje sotekmovalca, nečisti
hod, dolžina galopa itd.). Sodniki preučijo situacijo z različnih
zornih kotov, po potrebi zaslišijo udeležence, opredelijo
odgovornosti udeležencev v dogodku in nato podajo svojo odločitev.
Možno je, da sodniki po preučitvi dogodka zaključijo, da krivda za
nastalo situacijo ni na strani nobenega od udeležencev, s tem je
posvet zaključen brez sankcij.
STAROST Kasači lahko začnejo tekmovati v
starosti dveh let, maksimalna dovoljena starost za tekmovanje v
Franciji je deset let, v drugih državah je lahko tudi višja. Tudi
galoperji začnejo dirkati pri dveh letih, za razliko od kasačev pa
nimajo navzgor omejene starosti za tekmovanje, vendar na stezah le
redko vidimo galoperje, starejše od 10 let, večina namreč kariero
zaključi že prej. Konji, ki tekmujejo v galopskih dirkah čez ovire,
lahko začnejo tekmovati pri starosti treh let. Starost konj za
udeležbo v dirki je določena s propozicijami. Kot zanimivost lahko
navedemo, da lahko denimo pri francoskih kasačih na podlagi začetne
črke imena vemo, v katerem letu so bili rojeni (leto 2017 je
G-generacija, tj. imena vseh francoskih kasačev, ki so rojeni v letu
2017, se začnejo na črko G; v letu 2017 so ti konji žrebeta, od 1.
1. 2018 pa bodo letniki, tj. stari eno – vsi konji imajo »rojstni
dan« 1. januarja, skotijo pa se dejansko večinoma med januarjem in
julijem po 11 mesecih brejosti kobile, gre torej za
»administrativno« starost).
SULKI Lahek, navadno odprt enovprežni voz z
dvema kolesoma, na katerem sedi voznik v kasaških dirkah. Sodobni
sulkiji so iz lahkih materialov, za tekmovanje pa morajo imeti
narejeno ustrezno homologacijo. Sestavni del sulkija so poleg sedeža
za voznika, opornic za njegove noge in koles tudi ojnice, ki se
pričvrstijo na posebno opravo na konju – kšir. Dodatno imajo
nekateri vozniki na vsaki strani sulkija tudi palice, s premikanjem
katerih pomagajo konju, da gre lažje v ovinek ali drži linijo v
ravnini, v kolikor jim to predstavlja problem.
START IZ OBRATA Start, pri katerem konji ob
izteku časa na odštevalni uri pravokotno vstopijo na tekmovalno
stezo in se ob ustrezni komandi obrnejo ter začnejo pospeševati. Gre
za najpogostejši način starta za kasaške dirke v Franciji. Startno
proceduro vodi startni sodnik oz. starter, ki lahko v primeru
nepravilnosti ali prehitrega starta določenih udeležencev start
razveljavi in startna procedura se ponovi, dokler ni start
uspešen.
START PROST Galoperji navodilo »sous les
ordres« prejmejo tri minute do starta, pomeni pa, da so od tega
trenutka naprej pod nadzorom startnega sodnika in morajo biti
pripravljen na start.
ŠTEVILO TEKMOVALCEV Največje možno število je
odvisno od zmogljivosti (velikosti) hipodroma in je vnaprej
določeno. Minimalno število je določeno v
pravilih.
TEKMOVALNE BARVE V Franciji gre za barve
lastnika, ki jih mora ta registrirati pri kasaški ali galopski zvezi
po določenih pravilih. V primeru, da sta v dirki dva ali več konjev
istega lastnika, en ali več voznikov oz. jahačev za prepoznavo nosi
kapo drugačne barve ali trak, v programu pa so konji istega lastnika
označeni z isto črko abecede tik za imenom (A, B, C, ...). Če voznik
oz. jahač nastopa v belem dresu, v programu pa so označene druge
barve in vzorec, pomeni, da trener ni pravočasno poskrbel za
ustrezen dres (ali da še jih ni uspel registrirati, če gre za tujega
trenerja), za kar v večini primerov sledi denarna
kazen.
TOTALIZATOR (fran. pari mutuel) Gre za sistem
izračunavanja kvot, značilen za konjske dirke. Pri totalizatorju
organizator stav zbira vplačila in jih kasneje razdeli med vse, ki
imajo dobitni listek. Od vplačil se odštejejo obvezne dajatve. Kvote
se oblikujejo v realnem času na podlagi vplačil in se zaradi tega
zelo hitro spreminjajo. Totalizator je edini dovoljeni način
pobiranja stav na konjske dirke v Franciji.
TRENER Oseba, odgovorna za konje, ki so
uradno v njegovem treningu. Lastniki se odločijo, komu bodo svojega
konja zaupali v trening. Trener pripravlja konje na dirke in skrbi
za njihov vsakdan. Trener pogosto sodeluje tudi pri nakupu konj,
odločitvah o njihovi karieri, ureja pa tudi prijave konj v dirke in
izbiro jockeyjev oz. voznikov. V primeru pozitivnega doping vzorca
je odgovorna oseba trener. Trener mora imeti ustrezno licenco
kasaške oz. galopske zveze.
ZASLUŽEK Vsota nagrad, ki jih je konj osvojil
v določenem obdobju (letu, karieri, ...). Zaslužek je zelo pomemben
predvsem pri kasaških dirkah, saj opredeljuje, v katero dirko lahko
trener prijavi konja, najpogosteje pa se za to uporablja karierni
zaslužek, torej vsota vseh prisluženih nagrad v
življenju.
ŽREBEC Odrasel samec konja, nekastriran. V
primeru odličnih tekmovalnih rezultatov lahko kariero nadaljuje kot
plemenski žrebec oz. plemenjak.
|